Prodaja v tujino: izvoz, tablice, odgovornost

Pri sami kupoprodajni pogodbi se spremeni malo: vozilo smete prodati komur koli, pogodba pa ostane pogodba med dvema zasebnikoma. Spremenijo se tri praktične točke – kako vozilo odide, katere dokumente kupec potrebuje v svoji državi ter kdaj in kako se konča vaša registracija.

Temu se pridruži še četrta, ki jo opazite šele, ko gre kaj narobe: uveljavljanje zahtevkov čez državne meje je zamudno. Spor s kupcem iz soseščine je neprijeten, spor s kupcem iz druge države pa je praktično brezupen, če znesek ni velik. Zato sta plačilo in dokumentacija tu še pomembnejša kot sicer.

Največja razlika pa ni med »doma« in »v tujini«, temveč med »znotraj notranjega trga EU« in »čez carinsko mejo«. Za prodajo iz Nemčije v Avstrijo velja nekaj drugega kot za prodajo iz Švice v Nemčijo, razlika pa je carinska deklaracija.

Če prodajate iz ene države članice EU kupcu v drugi, ni carinske deklaracije in ni izvoza v carinskem smislu. Vozilo se prepelje, ne izvozi. V praksi to pomeni: brez carinskega urada, brez izvoznega spremnega dokumenta, brez tarifne oznake – samo pogodba, dokumenti in vprašanje, kako bo avto prišel na cilj.

Davčno ostane zasebna prodaja zasebna prodaja: DDV ne izkažete in ga ne plačate, ker niste podjetnik. Tudi kupec v svoji državi ne plača davka na pridobitev, dokler gre za rabljeno vozilo – tam plača le pristojbine in dajatve za registracijo.

Izjema se imenuje »novo prevozno sredstvo« in je ožja, kot bi pričakovali po vsakdanji rabi besede: notranji trg jo opredeljuje z dvema pragoma, starostjo vozila in prevoženimi kilometri. Če je vozilo pod obema, se pridobitev obdavči v namembni državi, tudi pri prodaji med zasebnikoma. Kateri pragovi veljajo v posameznem primeru, navajata nemški Bundeszentralamt für Steuern (zvezni centralni davčni urad) oziroma davčna uprava namembne države.

Švica ne spada v carinsko območje EU. Vozilo, ki se od tam proda v državo EU, se izvozi in v namembni državi uvozi – z deklaracijo na obeh straneh. Na švicarski strani je pristojen Bundesamt für Zoll und Grenzsicherheit (zvezni urad za carino in varnost meje), na drugi strani pa carinska uprava države uvoza.

Za vas kot prodajalca je to manj dela, kot se sliši, ker stroški uvoza bremenijo kupca, ne vas: uvozne dajatve, DDV pri uvozu in morebitne dajatve ob registraciji se v namembni državi odmerijo po vrednosti vozila, odvisno od države pa še po prostornini motorja, masi ali izpustih CO₂. Aktualne stopnje objavljajo pristojne carinske in davčne uprave, spreminjajo pa se – zato tu ni nobene številke.

Kar lahko prispevate vi, je dokument, na katerem ta izračun temelji: urejena pogodba s ceno, datumom, identifikacijsko številko vozila (VIN) in obema naslovoma. Na roko napisan listek brez številke VIN je za carinski urad namembne države težaven, dodatna vprašanja pa pristanejo pri kupcu, ki jih nato postavi vam.

Registracija v tujini se redko zatakne zaradi vozila in pogosto zaradi manjkajočega dokumenta. Naslednji dokumenti so tisti, po katerih sprašujejo registracijski organi – in ki jih imate ali pa jih lahko z nekaj časa vnaprej pridobite.

Vprašanje dokumentov razjasnite pred kupčevim prihodom, ne ob predaji. Naknadno naročilo potrdila o skladnosti pri proizvajalcu traja nekaj tednov, kupec, ki je prevozil tristo kilometrov, da bi ugotovil, da manjka odločilni list, pa bodisi sploh ne kupi bodisi se o ceni pogaja na novo.

Poti so tri, in vse tri naj kupec razjasni pred predajo. Na prikolici je najpreprosteje: brez registracije, brez vprašanja zavarovanja, brez razprave. Kupca to stane denar, vas pa nič.

Druga pot so izvozne tablice. V Nemčiji jih registracijski organ izda za določen čas (Ausfuhrkennzeichen), ob dokazilu o zavarovanju za obdobje veljavnosti; v Švici podobno vlogo opravljajo carinske tablice (Zollschilder). Oboje je vezano na pogoje in za oboje mora zaprositi kupec – praviloma osebno in z dokumenti vozila v roki.

Tretja pot je najbolj tvegana: kupec se odpelje z vašimi tablicami in obljubi, da jih bo poslal nazaj. To se pogosto zgodi in pogosto gre narobe. Dokler so tablice na vaše ime, so na vaše ime tudi premija, dajatve in vsak prekršek – iz druge države pa ne dobite nazaj ne tablic ne denarja.

Konča se z odjavo, ne s predajo. To je stavek, ki ga je pri prodaji v tujino vredno prebrati dvakrat, ker kupec tu – drugače kot pri prodaji doma – pri vašem organu sploh ne opravi prepisa: vozilo registrira v svoji državi, vaš organ pa za to morda nikoli ne izve.

Zato je prodaja čez mejo primer, ko se odjava pred predajo skoraj vedno splača. Vrnete tablice, kupec poskrbi za prikolico ali izvozne tablice, in v trenutku, ko se odpelje, z vozilom nimate več nič opraviti.

Če izjemoma predate registrirano vozilo, potem z obvestilom o prodaji registracijskemu organu, z obvestilom zavarovalnici še isti dan in s kopijo kupčevega osebnega dokumenta v roki. V Nemčiji je obvestilo o prodaji (Veräußerungsanzeige) tisto, kar vaše ime odstrani iz postopka; v Švici gre pot prek vrnitve registrskih tablic.

Pravila so enaka kot doma, le časovni pritisk je večji, ker je kupec pripotoval in se želi vrniti. Prav na to ciljajo mnogi poskusi prevare, povezani s tujino: razdalja ustvarja razloge, zakaj nekaj ne gre takoj.

V praksi velja: plačilo znotraj evropskega plačilnega območja poteka v evrih kot običajno ali takojšnje nakazilo, takojšnje nakazilo pa je tisto, ki predajo v soboto popoldne sploh omogoči. Plačila iz držav zunaj evrskega območja trajajo dlje in stanejo provizije; kdor jih napove, naj jih sproži pred srečanjem, ne med njim.

In kot povsod velja stavek, ki nosi vse drugo: ključi in dokumenti šele, ko je celoten znesek dokončno na vašem računu, preverjeno v vaši lastni aplikaciji. Carvexia ne izvaja plačil in ne hrani denarja na skrbniškem računu – med vami in kupcem iz druge države ni nikogar, ki bi priskočil na pomoč.

Pogodbo napišite v jeziku, ki ga obvladata oba, in če to ni isti jezik, v dvojezični različici, besedilo ob besedilu. Pogodba, ki je ena stran ni prebrala, ker je ni mogla prebrati, je v vsakem sporu najšibkejša točka – in sklicevanje nanjo zanesljivo pride.

Vsebinsko se običajnim točkam pridružijo tri: popoln kupčev naslov v tujini s številko osebnega dokumenta, navedba, kako vozilo zapusti državo, in izrecna kupčeva obveznost, da ga registrira v svoji državi in vam registracijo dokaže. Zadnja točka vas stane en stavek, v dvomu pa vam prihrani mesece.

Izključitev odgovornosti za napake vključite kot pri vsaki drugi zasebni prodaji, z znanima mejama: pokriva neznano, ne zamolčanega, in ne pomaga pri lastnostih, ki ste jih zagotovili. Katero pravo se uporablja za pogodbo, je lahko pri čezmejnih prodajah sporno – še en razlog, da posel izpeljete tako, da po predaji ni več ničesar za razjasnjevati.