Dizel, bencinar ali električni avto — izračun

Preden pride v poštev kateri koli pogon, potrebujete lastne številke. Najdete jih v servisni knjižici in na zadnjem zapisniku o tehničnem pregledu — stanje števca, deljeno s številom let od prve registracije, da vašo dejansko letno kilometrino, ta pa je pri večini nižja od ocene.

Dizel porabi manj, pri nakupu stane več in je dražji za vzdrževanje — filter trdnih delcev, sistem za povračanje izpušnih plinov in sistem za vbrizgavanje so postavke, ki jih bencinar nima. Dodatne stroške povrne le s prevoženimi kilometri. Kot pravilo že leta velja meja okoli dvajset tisoč kilometrov na leto; pod njo se redko splača.

Druga točka je način vožnje. Dizel, ki vozi pretežno kratke razdalje, filtra trdnih delcev nikoli zares ne očisti — regeneracija potrebuje delovno temperaturo dalj časa. Mestni dizel zato ni le negospodaren, temveč tudi nagnjen k okvaram.

Odločilno vprašanje ni doseg, temveč možnost polnjenja. Kdor lahko polni doma, plača gospodinjsko tarifo in vozi zelo poceni. Kdor je v celoti odvisen od javnih hitrih polnilnic, plača večkratnik tega — in izračun je povsem drugačen.

Pri nakupu rabljenega vozila se pridruži še drugi dejavnik: stanje baterije. To je najpomembnejši posamični dejavnik vrednosti in ga je mogoče odčitati. Vozilo brez dokazila o stanju baterije kupujete na srečo, in to pri najdražjem sestavnem delu avtomobila.

Večina primerjav postavi porabo nasproti porabi in se tam ustavi. Postavke, ki dejansko naredijo razliko, so v izračunu nižje.

Polni hibrid brez vtiča je v mestnem prometu varčen in ne potrebuje infrastrukture za polnjenje — za kratke razdalje pogosto najbolj smiselna izbira. Priključni hibrid pa se splača le, če ga dejansko redno polnite; nenapolnjen po cesti vozi težko baterijo in porabi več kot primerljiv bencinar.