Prvo sporočilo prodajalcu: vprašanja, ki prihranijo pot

Ogled vzame pol dneva, pri vozilu v drugem mestu pa cel dan. Dobro povpraševanje vzame deset minut in izloči vozila, pri katerih se že pri dokumentih, preteklosti vozila ali prodajalcu nekaj ne ujema.

Ima pa še drug učinek: prodajalcu pokaže, da mu piše nekdo, ki ga vozilo resno zanima in se je z njim že ukvarjal. Na taka povpraševanja prodajalci odgovorijo prej in izčrpneje kot na „Je še na voljo?“.

Dobro prvo sporočilo ima preprosto obliko: nagovor, navedbo, za katero vozilo gre, tri do pet vprašanj, obdobje, v katerem bi lahko prišli na ogled, in vaše ime. Več ni treba, manj pa ni dovolj.

Kar vanj ne sodi, je vprašanje o zadnji ceni. Nanj noben prodajalec smiselno ne odgovori, preden je kdo vozilo videl, z njim pa se uvrstite med tiste, ki nikoli ne pridejo. O ceni se pogovorite, ko veste, kaj imate pred seboj.

Prvo sporočilo ni namenjeno temu, da razjasni vse, temveč tisto, zaradi česar bi bila pot nepotrebna. To so vprašanja o dokumentih, lastništvu in preteklosti vozila — vse, česar ni mogoče ugotoviti s pogledom pod pokrov motorja.

Vsa vprašanja niso enako dragocena. Ta izločijo največ:

Enako pomemben kot vsebina je način odgovora. Prodajalec, ki številko VIN pošlje brez ovinkov, priloži fotografijo servisne knjižice in pri škodi pove, kje in kako je bila popravljena, nima veliko skrivati. Tisti, ki se izmika, bi številko pokazal šele „na ogledu“ ali odgovarja le na splošno, ima za to svoje razloge.

Odgovore primerjajte z oglasom. Protislovja — drugačna kilometrina, drugačen letnik, nezgoda pri oglasu z oznako „Brez nezgod“ — so točka, na kateri še enkrat vprašate ali odnehate.

Vsega ni mogoče razjasniti s sporočilom, pa tudi ni treba. Kako se motor zažene na hladno, kako se vozilo pelje, ali se izvirni dokumenti ujemajo s številko na avtomobilu — to sodi na ogled. Povpraševanje odloči le, ali se pot tja splača.

Napovejte, kaj nameravate: hladen motor, preizkusna vožnja, pogled pod avto. Prodajalec, ki to ve vnaprej in se strinja, je dober znak; tisti, ki okleva že ob napovedi, vam prihrani pot.

Pri trgovcu se vprašanja premaknejo drugam. Dokumenti in lastništvo so večinoma urejeni, zato pa šteje, kaj je vključeno v ceno: temeljito čiščenje in priprava vozila, svež tehnični pregled, servis pred predajo, registracija, garancija, ki presega zakonsko odgovornost za napake. Za to izrecno vprašajte — „vključeno“ pomeni pri vsakem trgovcu nekaj drugega.

Vprašajte tudi, ali je DDV izkazljiv, če ga lahko kot podjetje uveljavljate kot odbitek, in ali pride v poštev prevzem vašega starega vozila v račun. Nato naj vam ponudbo dajo pisno, z vsemi postavkami. Trgovec, ki to odkloni, s tem prav tako nekaj pove.

Ob oglasu je obrazec za povpraševanje. Zanj ne potrebujete računa, le svoje ime, e-poštni naslov in sporočilo. Prodajalec vidi natanko to, skupaj z oglasom, za katerega gre — brez naslova in telefonske številke, razen če ju sami napišete v sporočilo.

Po e-pošti prejmete potrditev, odgovor prodajalca pa pride neposredno v vaš poštni predal; Carvexia pri tem ni vmes. Poslanih povpraševanj račun ne shranjuje, zato potrditveno e-sporočilo shranite. In ne pozabite: vaš e-poštni naslov je pot za odgovor, zato ga prodajalec vidi.

Večina prodajalcev odgovarja stvarno, nekateri na kratko, drugi obširno — to je stvar temperamenta in ne opozorilni znak. Pozorni postanite pri odgovorih, ki bi radi pogovor speljali z urejene poti: stran od vozila, k plačilu, naglici ali drugemu kanalu.

Nekateri odgovori končajo pogovor, še preden se je začel. Kako so ti vzorci povezani, je podrobno opisano v prispevku o goljufijah pri nakupu avtomobila; najpogostejši se pokažejo že v prvem odgovoru:

Če so odgovori v redu, predlagajte dva konkretna termina, pri dnevni svetlobi in tako, da je motor pred tem hladen. Prosite, naj bodo izvirni dokumenti pripravljeni, in vprašajte za točen naslov. Kdor pride v dvoje, vidi več in se pusti manj priganjati.

Kaj pri ogledu preverite in v kakšnem vrstnem redu, piše v prispevku o ogledu v dvajsetih minutah.