Lizing ali kredit: od česa je odvisna odločitev

Kredit kupi lastništvo. Banka založi kupnino, vi kupite vozilo, in z zadnjim obrokom je brez nadaljnjih pogojev vaše. Kaj se z njim zgodi potem — ga obdržite, prodate, predelate ali z njim prevozite dvajset tisoč kilometrov na leto —, ne zadeva nikogar več.

Lizing kupi uporabo za določen čas. Lizingodajalec ostane lastnik, vi postanete uporabnik vozila, in ne plačate vozila, temveč izgubo vrednosti v času trajanja pogodbe in obresti na vezani kapital. Na koncu vrnete nekaj, česar nikoli niste imeli v lasti.

To razlikovanje se sliši akademsko, a je bistvo celotnega prispevka. Pojasnjuje, zakaj je lizinški obrok pri enakem vozilu nižji, zakaj lizinška pogodba vsebuje obveznosti, ki jih kreditna pogodba ne pozna, in zakaj ob koncu trajanja pri enem stoji avto, pri drugem pa prazno parkirno mesto.

Obrok ima tri sestavne dele, in samo prvi je povezan z vozilom. Amortizacijski del je izračunana izguba vrednosti: nabavna vrednost minus dogovorjena preostala vrednost, deljeno s številom mesecev. Obrestni del so obresti na kapital, ki ga ima lizingodajalec v času trajanja pogodbe vezanega v vozilu. Dodajo se še stroški obdelave in upravljanja, pogosto kot enkratna pristojbina na začetku.

Iz tega sledi, kateri vzvodi obstajajo. Visoko postavljena preostala vrednost zniža obrok, ker se na trajanje pogodbe porazdeli manj izgube vrednosti — tveganje pa se zato premakne na konec. Dolgo trajanje prav tako zniža obrok, vendar skupaj stane več obresti. Polog zniža znesek, ki se obrestuje, in s tem oba dela hkrati.

Obrestna mera v lizinški pogodbi pogosto sploh ni navedena kot mera, temveč se skriva v razliki med nabavno vrednostjo, preostalo vrednostjo in vsoto obrokov. Pogodbo, ki je ne izkazuje, je kljub temu mogoče preveriti računsko: če seštejete polog, vse obroke in preostalo vrednost ter to primerjate z gotovinsko kupnino, vidite stroške financiranja v eni sami številki.

Običajni avtomobilski kredit je anuitetni kredit: obrok ostane ves čas trajanja enak, njegova sestava pa se iz meseca v mesec spreminja. Na začetku je obrestni del velik, del za odplačilo glavnice pa majhen, ker se obresti obračunajo od še visokega preostalega dolga. Z vsakim obrokom se preostali dolg nekoliko zmanjša, in ker je obrestni del odvisen od njega, se del za odplačilo glavnice v naslednjem obroku samodejno poveča.

V praksi to pomeni: v prvi polovici trajanja se preostali dolg zmanjšuje občutno počasneje, kot bi sklepali po številu plačanih obrokov. Kdor želi vozilo prodati po dveh od štirih let, je odplačal manj kot polovico. To ni nepravilnost, temveč oblika krivulje, ki je tem izrazitejša, čim daljše je trajanje.

V vsaki kreditni ponudbi sta navedeni dve obrestni meri, in samo ena je primerna za primerjavo. Nominalna obrestna mera je čista cena denarja. Efektivna letna obrestna mera upošteva tudi stroške odobritve, način plačevanja in čas obračuna — je številka, ki naredi dve ponudbi primerljivi. Ponudb brez efektivne letne obrestne mere ne primerjate, temveč le ugibate.

Primerjava lizinga in kredita po mesečnem obroku je brez vrednosti, ker oba obroka vsebujeta različne stvari. Primerljiva postane šele prek celotnega izdatka za isti čas, isto prevoženo razdaljo in isto vozilo — in s preostalo vrednostjo na koncu, ki jo v obeh primerih pošteno ocenite.

Pri kreditu je ta preostala vrednost znesek, ki ga vozilo ob koncu trajanja doseže na trgu. Je del vašega premoženja, zato ga odštejte od stroškov. Pri lizingu za vas nima nobene vrednosti, ker pripada lizingodajalcu — razen če vam pogodba daje pravico do nakupa po ceni, ki je pod tržno vrednostjo.

Ker je vozilo last nekoga drugega, pogodba predpisuje, kako ravnati z njim. Ti predpisi niso šikaniranje — varujejo izračunano preostalo vrednost —, vendar stanejo denar in niso vključeni v obrok.

Najdražja je praviloma kombinacija predpisanega kasko zavarovanja in nizke odbitne franšize. Kdor je navajen starejšega vozila, ki je zavarovano le z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti, to postavko pogosto podceni za več, kot se obrok razlikuje med dvema ponudbama.

Med financiranjem tečeta vzporedno dve krivulji: tržna vrednost vozila in preostali dolg kredita. Tržna vrednost v prvih letih pada najstrmeje, preostali dolg pa se na začetku zmanjšuje najpočasneje. V vmesnem času je vozilo vredno manj od kredita, ki ga bremeni.

Dokler se nič ne zgodi, je to računsko neprijetno, v praksi pa brez posledic. Težava nastane pri totalni škodi ali kraji: kasko zavarovanje povrne vrednost za ponovno nabavo, torej tržno vrednost, kredit pa ostane v celoti. Razliko plačujete za avto, ki ne obstaja več.

Proti temu obstaja kritje GAP, ki prevzame prav to razliko. Pri lizinških pogodbah je pogosto vključeno, pri kreditu večinoma ne. Ali se splača, je odvisno od višine pologa in dolžine trajanja: visok polog in kratko trajanje vrzel zapreta sama od sebe, popolno financiranje na več let pa jo močno razpre.

Lizing je primeren za predvidljiv, enakomeren vozni profil in za nekoga, ki vozilo tako ali tako menja vsake tri ali štiri leta. Primeren je za vozila, katerih izgubo vrednosti je težko oceniti, ker tveganje napačne ocene nosi lizingodajalec — vendar le, če pogodba ne vsebuje garancije lizingojemalca za preostalo vrednost.

Kredit je primeren za nekoga, ki vozilo obdrži dolgo. Dragi del izgube vrednosti je v prvih letih; kdor potem vozi naprej, vozi v najcenejših letih življenja vozila, ki pri lizingu niso nikoli dosegljiva, ker se pogodba prej konča. Primeren je tudi za neenakomerno prevoženo razdaljo, za vožnjo s prikolico, za naknadno vgrajeno opremo in za vse, kar ocenjevalec ob vračilu ocenjuje slabo.

Obstaja pa še tretja pot, ki je ne omenja noben oglas: rabljeno vozilo kupite z gotovino ali s kratkim kreditom, pri čemer je strmi del krivulje vrednosti že prestal prejšnji lastnik. Pri enaki mesečni obremenitvi imate potem vozilo v lasti namesto termina za vračilo v koledarju.

Pogodbe o financiranju se podpisujejo za prodajnim pultom, ko je odločitev za vozilo že zdavnaj padla in nihče nima več volje brati številk. Prav na to je postopek zasnovan. Naslednje točke lahko razjasnite v desetih minutah, njihova vrednost pa je praviloma višja od tega, kar prinese pogajanje o ceni samega vozila.

Najučinkovitejši vrstni red je banalen in se ga redko držimo: najprej se pogajajte o kupnini, šele nato govorite o financiranju. Kdor začne z obrokom, se ne pogaja o ceni, temveč o trajanju — obrok pa je mogoče znižati skoraj poljubno, tako da podaljšate trajanje ali zvišate preostalo vrednost.

Gotovinsko kupnino ugotovite tako, da isto vozilo primerjate čez državne meje: isti letnik, enak motor, primerljivo število prevoženih kilometrov. Ta številka je merilo, s katerim se meri vsaka ponudba za financiranje, in je uporabna tudi, če boste na koncu vseeno financirali.

Carvexia pri teh pogodbah ne sodeluje. Platforma prikazuje oglase in cene; kredit, lizing in zavarovanje sklenete z banko, lizingodajalcem ali trgovcem, pogoji pa so zapisani izključno v njihovih dokumentih.