Testna vožnja: kaj preverite in v kakšnem vrstnem redu

Dve vprašanji spadata na telefon, ne na parkirišče. Prvič: ali je vozilo registrirano in zavarovano ter ali zavarovanje krije mojo vožnjo? Pri zasebnem prodajalcu je praviloma zavarovan vsak voznik, ki vozilo vozi z dovoljenjem imetnika, vendar se pogoji razlikujejo in imetnik naj svoje pozna. Drugič: kdo nosi škodo, ki nastane med vožnjo, in kolikšna je odbitna franšiza?

Pri trgovcu je to urejeno; pokazati si da vozniško dovoljenje in ima kritje za testne vožnje. Pri zasebnem prodajalcu to ni urejeno, in prav zato je pomembno vprašati vnaprej — ne zaradi formalizma, temveč ker je odprto vprašanje po škodi prepir, v katerem izgubita obe strani.

In tretji pogoj: motor mora biti hladen. Termin dogovorite tako, da vozilo stoji že več ur, in to tudi povejte. Prodajalec, ki je „za ogrevanje že malo zapeljal naokoli“, vam je vzel polovico vožnje — takrat termin raje prestavite, kot da bi vozili.

Uporabna testna vožnja traja dvajset do trideset minut in vključuje pet vrst odsekov, ker vsak naredi slišno nekaj drugega. Kdor jo prepusti prodajalcu, vozi krog, ki ga ta pozna, ta pa po izkušnjah ne vključuje slabe ceste. Okolico si prej oglejte na zemljevidu in pot predlagajte sami, namesto da vam jo določi prodajalec.

Radio ostane izklopljen, okno je za špranjo odprto, ventilator na najnižji stopnji. Kdor med vožnjo govori, ne sliši ničesar; zato je koristen spremljevalec, ki postavlja vprašanja, medtem ko vi vozite. Zadnjih nekaj minut z ogretim motorjem še enkrat vozite počasi, ker se nekateri zvoki pojavijo šele na toplem, drugi pa le na hladnem.

S hitrostjo hoje vozite ozko osmico, v obe smeri, s polnim zasukom volana in odprtimi okni. Enakomerno pokanje v ritmu koles prihaja iz zglobov pogonskih gredi; ječanje pri zasuku volana na mestu kaže na krmiljenje ali servo ojačevalnik. Obojega na cesti ne slišite več.

Nato zavora pri mirovanju: pritisnite jo močno — ali pedal ostane na mestu? Pedal, ki pod enakomernim pritiskom počasi popušča, je ugotovitev in ne občutek. Na klancu zategnite ročno zavoro ali vklopite električno parkirno zavoro in preverite, ali drži. Prestavite v vzvratno prestavo in se malo zapeljite — zvoki pri vzvratni vožnji imajo svoje vzroke.

Za konec faze preizkusite vse, kar potrebuje elektriko, in to vsako posebej: vse pomike stekel, ogledala, nastavitev sedežev, gretje sedežev, gretje zadnjega stekla, brisalnike na vseh stopnjah, varnostne utripalke, dolge luči, zadnjo meglenko, notranjo razsvetljavo, vse ključavnice vrat z daljinskim upravljalnikom in s ključem. Teh pet minut odkrije več majhnih napak kot preostanek vožnje.

V mestnem prometu gre za prenos moči in za vse, kar je na hladnem drugače kot na toplem. Pri ročnem menjalniku: kje prime sklopka in ali se vrtljaji v višji prestavi ob močnem plinu dvignejo, ne da bi hitrost sledila? To je klasičen preizkus drseče sklopke in traja dve sekundi.

Pri avtomatskem menjalniku šteje obnašanje v prvih minutah. Sunek ob vklopu vozne stopnje, občuten udarec pri prestavljanju navzgor, trenutek zakasnitve pri speljevanju in prestavljanje, ki je na hladnem trdo in na toplem mehko — vse to so ugotovitve in ne posebnosti serije. Pri menjalnikih z dvojno sklopko je rahlo cukanje pri plazenju v koloni del načina delovanja; udarec pri prehodu med plinom in odvzemom plina ni.

K temu še zavora pri nizki hitrosti: če pedal pulzira, so diski deformirani. Če vozilo pri zaviranju vleče vstran, ena stran ne zavira. Na ravnem odseku nastavite klimatsko napravo na najhladnejšo stopnjo, počakajte dve minuti in z roko preverite zrak — nato obratno na polno ogrevanje. Oboje se mora zgoditi hitro in izrazito.

Cesta s krpami, tlakovci ali prečnimi žlebovi je najpomembnejši del vožnje, ker mora tam podvozje delati. Vozite počasi, z odprtim oknom, in bodite pozorni na vrsto zvoka, ne na njegovo glasnost. Kovinsko klopotanje čez kratke valove pogosto prihaja od povezovalnih drogov stabilizatorja in je majhno popravilo; top udarec čez posamezen rob kaže na uležajenja ali blažilnike.

Škripanje, ki se pojavlja in izginja z zvijanjem karoserije, je drugega kalibra. Lahko prihaja od obloge — takrat se spremeni, ko kdo pritisne nanjo — ali od nosilne strukture, in takrat naj gre vozilo na dvigalo, preden se o čemer koli drugem pogovarjate.

Na istem odseku preverite, ali vozilo pri spuščenem volanu vozi naravnost, če odsek to dopušča brez nevarnosti. Vlečenje vstran je lahko posledica geometrije koles, neenakih pnevmatik ali zavorne čeljusti — v vsakem primeru je to postavka na vašem seznamu in ne lastnost ceste.

Na prosti regionalni cesti dajte motorju delo: iz nizkih vrtljajev v visoki prestavi močno pospešite, vse skupaj dvakrat do trikrat. Pri tem poslušajte, ali se pod obremenitvijo pojavi kovinsko zvenenje, bodite pozorni na luknje v elastičnosti in v vzvratnem ogledalu poglejte, ali se kadi. Moder dim pomeni olje, črn premastno mešanico, bel je lahko hladilna tekočina — kratka meglica pri hladnem zagonu pa je pri nekaterih motorjih normalna.

Pri turbo motorju je normalno, da se tlak polnjenja postopoma gradi, ne pa piskanje, ki z obremenitvijo postaja glasnejše. Pri dizlu s filtrom trdnih delcev se med vožnjo lahko začne regeneracija; prepoznate jo po povišanih vrtljajih v prostem teku, ventilatorju, ki deluje po ustavitvi motorja, in vonju. To ni napaka — če pa prodajalec o tem ne ve ničesar in je vozilo vozil le na kratke razdalje, naj gre filter na seznam.

Menjalnik pod obremenitvijo: enkrat do konca pritisnite plin in počakajte, da prestavi navzdol. Avtomatski menjalnik lahko pri tem prestavlja hitro in odločno, ne sme pa iskati prestave. Pri ročnem menjalniku pa enkrat pod obremenitvijo prevozite vse prestave, tudi prvo in vzvratno — menjalnik, ki v drugi prestavi pod obremenitvijo tuli, brez plina ne tuli.

Na avtocesti ali hitri cesti gre za vibracije in zvoke, ki jih pri nižji hitrosti ni. Vsako vibracijo razvrstite po dveh značilnostih: pri kateri hitrosti se pojavi in kje jo čutite? Tresenje volana v določenem hitrostnem oknu večinoma izvira iz neuravnoteženosti sprednjega kolesa; vibriranje v sedežu pa prihaja od zadaj. Če vibracija pri višji hitrosti spet izgine, je to značilno za neuravnoteženost in neznačilno za ležaj kolesa.

Ležaj kolesa se oglasi kot enakomerno brnenje, ki s hitrostjo postaja glasnejše in se spremeni pri rahlem zavijanju levo ali desno — blag ovinek prenese obremenitev na eno stran in prav takrat postane glasnejše ali tišje. Šum vetra, ki prihaja iz ene same smeri, kaže na tesnilo vrat ali steklo, ki po popravilu ne sedi pravilno.

Za konec, na prostem in suhem odseku, ko za vami ni nikogar, močno zavirajte iz višje hitrosti, nato še enkrat. Vozilo mora ostati v ravni smeri, pedal ne sme pulzirati, točka prijema pa pri drugem zaviranju ne sme biti opazno nižje. Če se pomika navzdol, je to razlog, da vožnjo končate in zavore daste pregledati.

Najzgovornejši del pride, ko je vožnja končana. Ustavite vozilo, pustite motor v prostem teku in ga enkrat obhodite. Povohajte z nosom blizu pokrova motorja: sladkoben vonj pomeni hladilno tekočino, jedek olje na vročem izpušnem kolektorju, oster pa sklopko ali zavoro. Poglejte pod vozilo, ali kaj kaplja, in si zapomnite mesto.

Nato odprite pokrov motorja — previdno, hladilni sistem je pod tlakom. Pri izravnalni posodi vas zanimata nivo in barva; masten film v njej je resna ugotovitev. Pri pokrovu za nalivanje olja vas zanima spodnja stran: svetlo rjava, penasta obloga lahko izvira iz samih kratkih voženj ali iz hladilne tekočine v olju, razlika med obojim pa je najdražje vprašanje dneva.

Za zaključek ponovni zagon v ogretem stanju. Zaganjalnik, ki se na toplem vrti težko, in oblak dima pri drugem zagonu dneva sta ugotovitvi, ki ju hladen zagon ne pokaže. In še enkrat poglejte na armaturno ploščo: ali je med vožnjo zasvetila lučka, ki je prej ni bilo?

Med vožnjo ne zapisujte ničesar, takoj po njej pa vse: vsako ugotovitev s fazo, v kateri se je pojavila, in s pogoji — hladno ali toplo, pod obremenitvijo ali brez plina, pri kateri hitrosti. Ta povezava je tisto, kar potrebuje servis, in po dveh urah je izgubljena.

Iz tega seznama nastaneta dve stvari. Prvič postavke za pogajanja, vendar le tiste, za katere lahko pridobite predračun — kako to gre, je opisano v prispevku o pogajanju. Drugič naročilo za servis, če vozilo daste pregledati: ciljno vprašanje o zvoku, ki ga znate opisati, hitreje vodi do ugotovitve kot prošnja, naj „vse malo pregledajo“.